Predvčerajšnim sem gledal prvi del trilogije o Bournu. Prvi del mi je bil kar gledljiv, čeprav mi je mogo za zadnih 15 minut Knežo razložit kaj sem dejansko gledal, kr sem že spal po malem zraven. Zdaj če je bil za to kriv film al pir po fuzbalu na prazn želodec nebi vedo.

 

Nasledni dan sem se seveda odločil pogledat drugi del, a se me je že loteval tisti strah, ki se mi pojavi vedno ko grem gleat drugi del nekega recimo dobrega filma. Stalna praksa je namreč da so mi (pa vrjetno ne samo meni) prvi deli trilogij kar dobri, drugi del zna bit včasih že težavn za pogledat do konca, tretji del pa ponavadi že lahko učinkovito nadomesti funkcijo prsta v grlo po nenadnem zaužitju prevelike količine substance. In žal se je tudi pr Bourne Supremacy stvar ponovila. Trenutek, ko sem nehal gleda je bil prbližno na 3/4 filma ko bourne beži pred policijo. Stvar je za moje pojme trajala vse predolgo, še posebej zaradi dejstva, da že vsak film vsebuje prizore mega cool cestnega zasledovanja, ki se ponavadi konča z kupom raztreščene pločevine in pobegom glavnega igralca.

 

Dans sta prišla mala bratranca k men in sem jih mogo pazit čez dan. Naloga ni bla preveč težavna, saj so call of duty 2 in igrce na mobitelu opravili večino dela. Dvd tom&jerry je ostal zgolj plan b. Ker me je dan čez dan bolela glava, sem v moji sobi ob zvoku brzostrelke iz igrce brez težav zaspal. Po treh urah ko sem se zbudil, je blaž še vedno klal nacistične prasce tilen pa snow boardal eno in isto progo na mobitelu.

 

Malo sem še gledal soočenje predsedniških kandidatov. Petrle se ne opredeljuje rad in daje načelne odgovore, Gaspari deluje hladno, odgovori Krajnca so mi všeč, Jelinčičičeve provokacije in nastop delujejo vse bolj primitivno, najbolj me prepriča Turk, Pečaričeva pa nevem kaj predstavlja. Mogoče dokaz da smo v Sloveniji vsi enakopravni.

Zadni tedn delam pr mami (DBS). Morm rečt, da je tečno u pm. Najtežji del delovnega dne je seveda vstajanje ob 7.40. Ker se redkokdaj uspem sam zbudit, me v glavnem iz postle vrže kar šefica.  Čeprav razn zgube cajta in nedoločene višine plačila, nimam kaj dost, je pozitivna stvar nedvomno bioritem, ki se mi je kr popravil. To pomeni da hodim spat okol polnoči in čez dan v glavnem zdržim brez 2-3 urnih blokov za spanje.

 

Čez vikend sma bla z atejom na triglavskih jezerih in blo je res ql. Tura je bla recimo temu zmerna, prvi dan sma hodla 9 ur drugi dan pa 6. Naredla sma tut precej slik (vsak s svojim mobitelom) in nekaj jih je tut v galeriji.

 

Po zadnjem tednu sem ugotovil, da mi delovni ritem ne odgovarja, upam da najdem alternativo, ki po možnosti nebo predstavlala tveganja, da dobim 5 do 10 let brez možnosti pogojnega. Sicer pa še mam kakih 5 let cajta, tak da me zaenkrat še ne skrbi preveč.ž

 

By the way, ravno gledam Trenja, kjer debatirajo o podražitvah cen živil. Najbolši je ovi kmet, ki je pravkar ustvaril novo teorijo, o rabatih trgovcev, ki ni vredna da bi jo dalje opisoval. V glavnem, odgovor, da bi bli po tej teoriji pol vsi trgovci, mu je zaprla gobec.

 

Omeno sem še samo, da sem danes na banki delal nekaj posebnega. Razrezat sem mogo kr precej starih kreditnih kartic in blo mi je v nenavadno veselje.

 

 

Nedavno mi je na uho prišlo da je Tone Pavček prvi podpisnik peticije proti igralnicam. Seveda so me takoj zanimali argumenti, žal pa v tistem prispevku, razn živčnega lajanja, ni blo mogoče čut ničesar več. Ok enkrat je sapo zajel. Seveda sem takoj šel gledat na internet in naletel na njihovo stran. Zdaj nebi se spuščal v debato o posameznih dejstvih (al pa mogoče čist malo), ki jih navajajo, ker mislim da vsi vemo, da človek, ki napiše da megazabaviščni center nebo pozitivno vplival na državno blagajno in število delovnih mest, 1. ni zdrav, ali 2. je kaki akademik iz totalno neuporabnega področja in se pr 50tih še vedno neve kaj bi 3. ma druge osebne interese.

 

Na spletni strani hitro preletim razloge zakaj so oni proti temu in po parih vrsticah že začutim da se mi pica fruti di mare iz želodca že pomika nazaj v napačno smer, od koder je prišla. Človek, ki recimo verjame večini stvari ki jih bere, bi kajkmalu razumel, da se nam z megazabaviščnim centrom bližajo družebno-naravne katastrofe, z začetkom v razpolovitvi števila slovencev zaradi samomorov in nuklearno zimo na koncu. Po njihovem bodo očetje takoj po odprtju zapustili družine in cele noči preživeli v kazinojih, otroci pa se bodo po večerih skrivoma plazili na igralne avtomate. Mati in sestra bosta tako prisiljeni v prostitucijo, hčerka se bo začela drogirat, na koncu pa bomo priča zaporedju družinskih samomorov (če jih seveda sosed, ki je pred par minutami zakockal kmetijo, nebo s sekiro poklal. )

 

Pa nahitro preletimo seznam dozdaj podpisanih uglednih slovencev:

 

Tone Pavček - Bravo Tone! vsaj v nečem si PRVI!. Sem že mislo da so tvoje pesmice nekaj najbol bednega, kar lahko spraviš iz sebe.

 

mag. Nedžad Grabus, mufti islamske skupnosti v Sloveniji - Gobec drži, srečn si lahko da maš državlanstvo če ga maš sploh

 

Boris Pahor, pisatelj, akademik - Nikad ču

 

msgr. mag. Metod Pirih, koprski škof - Kaj si se vstrašo, da bi verniki namest tebi, dnar nosli na ruleto a ?

 

Adi Smolar, glasbenik, pevec, kantavtor - On ni noben avtor ampak en kurčev plagiator. O tem smo se lahko prepričali, ko je Jure Godler v neki nedelski odaji razkril neprijetno resnico (njegove največje uspešnice so seveda vkradene). Fuj Adi, vidiš to pa je kraja.

 

Saša Vuga, pisatelj in akademik, dramatur - Nikad ču

 

msgr. dr. Anton Stres, škof, predsednik Komisije Pravičnost in mir - Še en poštenjak, ki daje prednost duhovnim vrednotam pred materialnimi ( kaj pomeni msgr. v nazivu nevem, mogoče messenger ? )

 

Rudi Skočir, akademski slikar - Nikad ču

 

Itd. itd.

 

Gre v glavnem za razne pisatle, verske veljake in ostale osebke, ki se bolj al manj preživljajo z državnim parazitstvom in jih bol skrbijo njihovi osebni interesi. Tote še najbol boli K za družine ki bojo bojda razpadle in ostale negativne posledice. Skor vsi župniki povdarjajo, da to ni in ni dobro, da bi pa keri prodal kaj lesa pa namenil revnim družinam pa rajši crkne ne. Jebeš take kapitalistične svetnike. Umetniki so walda tut najbol pametni, ker nevejo kaj pomeni da se morš s svojim delom tut preživlat. Očitno se ne zavedajo da vsem država ne da kr tak.

 

Ob strani se prikazujejo še zanimiva dejstva povezana z igralništvom. Enih par jih preberem:

 

-Ali ste vedeli :

Da so Amerikanci leta 1984 za igre na srečo zapravili 177 bilijonov ameriških dolarjev. To je dvakrat toliko kot so znašali stroški za izobraževanje. Amerikanci. Tvoji starši so tut porabli za kaj druga ko pa izobraževanje. Kreten.   Da obstaja med rednimi igralci na loteriji večja verjetnost, da bodo umrli v letalski nesreči, kot to, da bodo zadeli na loteriji (verjetnost je 1 : 5 mio). Obstaja tudi veliko večja verjetnost, da bodo pred "velikim metom" umrl v avtomobilski nesreči (verjetnost 1 : 6.000). In kake veze ma to z jagodami ? Svašta.   Da ima kocka šest strani in tako obstaja možnost 1 : 6 da boš vrgel želeno številko. V kolikor mečeš tri kocke, je tvoja možnost za zadetek le še 1 : 216 Ne me jebat. Kaj pa če so kocke rdeče barve ?   Jaz nisem brez premisleka za igralnice, samo vseeno predlagam, da stvari preučijo strokovnjaki iz ustreznih področji, ne pa da neki kurćev pesnik izpeljuje teorije družbenega propada pa nevem kaj vse. Strinjam se da, da bojo tut negativni efekti, kot so osebni bankroti, ki se bojo bojda podvojili. Pa kaj, še vedno jih bo zanemarlivo malo. Treba je primerjat korist z žrtvjo.       .

 

    

 

Lenart je v soboto doživel techno party. Vse do zadnjega nisem vedo če bi šel, ker pač noben ni fiksno reko, da gre ( kar se je na koncu celo izkazalo za ugodno ), tak da kart v predprodaji (10€) nismo kupli.

  

Tu kronološko paše not še nekaj pred partyjom. Ko sma z mazijom v soboto po fuzbalu šla na pir k 29tki se en tip na vlko pogovarja po telefonu kak ma še 2 karti za predstavo reportera milana in jih kao nima kam dat. Jaz sem karte sicer hotel kupit dan prej pa so ble že rasprodane in sem seveda takoj pomahal človeku naj odloži telefon :). Reko je da me počaka pred kulturnim domom. Jaz sem hitro rufno pukšiča da naj se prideva in je bil takoj za, jaz pa sem mel še 25 minut, da sem se stuširal in vse ostalo. Predstava je bla res ql.

 

Po predstavi sem se šel domov oblečt. Pol smo nekaj malega vina spili ter se odpravili na prizorišče (polena). Naj še omenim, da ga je medtem že celi cajt lamalo, da se je čulo po celem lenartu z okolico (5km). Pred halo nas vstavi en tip v trenerki češ da je vstopnina 15€ in ker smo bli štirje, je kar hitro zračunal da je vse vkup 60€. Ker pogled na prizorišče ni obetal nevem kaj, tip pa mi tut ni deloval preveč brezkompromisen, sem pač probal rečt da se v bistvu samo sprehajamo okrog po tekaški stezi. Malo je pomislil, pol pa ugotovil da to vrjetno ni res in je ponovil da mormo plačat. Pol sem mu dal 5€ pa reko da gremo en krog pa domov. Tu pride to točke kjer se je človek pustil podkupit za 5€ in organizatorja, mirne duše prikrajšal za 55€, še bol vrjetno pa za 60€. Tako smo lahko šli naprej. Reko je še samo: "če pa bote pol hotli it še en krog, pol pa je vstopnina 60€". Folka ni blo nekaj dost, ni pa blo prazno. Pač nekaj pričakovanega za lenart. Pol smo ga šopali vse do 5tih, bol al manj brez prestanka. Doli pa so še ga nabijali do kakih 10tih zjutraj in to je to. Slike bi mogle bit v galeriji. Da so taki partyji v Lenartu redkost, dokazujejo številna pričevanja starejših občanov, ki jim je bil vir strašnega neprestanega trušča neznan.

 

 

Drugi dan (nedelja) sem se zbudil ob kakih 11tih - pol 12tih, ker smo meli v voličini prvo tekmo sezone in kot se za prvo tekmo spodobi, smo jo gladko popušili 9:2. Jaz sem sicer malo zamudil ker nisem našo copatov... Pol pa še enga ščitnika ne... Mama pospravla... Po porazu je Eda modro ugotovil da nekaj ni bilo vredu. Vsak je začel predstavlat svoje poglede na poraz (že takoj ko se je začelo, sem vedo da to enostavno ne more ostati na kultiviranem nivoju) in to se je razvilo v vse glasnejše dretje drug čez drugega dokler kelnarca ni prnesla pira (kak teče nogometna razprava v KMN M-Trgovina Lormanje mam že nekje posneto, upam da bom lahko kmalu dal gor). Jaz sem sedel bol pr strani, ker se mi ni dalo prepirat in vedno znova premlevat istih zadev.

 

No, po tekmi sem šel na 50 letnico od sestričn Simone in Marije. Da se nebo slišalo tak hudo, obe skup sta stari 50. Tja sem ravno prišo v trenutku ko so dali čevape in vse ostalo na mizo (kuharski mojster je bil moj ata). Pol smo se malo menli s sorodniki, špilali hm... zaj sem ugotovil da ne znam napisat one igre na B ko ma vsak en lopar pa tako košarico tučeta. Badbinton al nekaj takega.. Pol smo šli še 2 rundi pokra kjer seveda nisem mel konurence. Pol je bil spet čas za čevape in torto.

 

Ob kakih desetih zvečer sem bil že ful zaspan in sem šel spat. Kdaj sem nazdanje šel spat ob desetih res ne pomnim, vstal sem se v glavnem že okol pol 8 zjutraj. Zdaj me lakota že pošteno muči in mislim, da je čas za eno jutranjo pico.

 

lp