Kul. Dans sem še naredo zadna dva ispita, ki sta mi še ostala v prvem letniku. Informatiko sem takorekoč rastural z oceno 6, pravtako ekonomiko podjetja (kjer sicer pogajanja za višjo oceno še tečejo). Mogoče še bom šel kaj zviševat za hec, povprečna ocena je v glavnem okol 8. Če potegnem črto pod letnik lahko rečem, da res ni bil na nekem zahtevnem nivoju, da se je večina ispitov dala zluftat ( ok jaz sem ksreči samo informatiko pa makro delno ) in da je tisti mit, da so predavanja bol kot ne brezveze resničen. Če pogledam še to statistiko (za nekoga normalna, za drugega zaskrbljujoča); Od 11tih predmetov sem letos, bol al manj redno, hodo na vaje k trem. Na predavanja pa samo k enem. Žal so predavanja bla prepogosto "stoj in beri iz knjige", kar je bila izguba časa saj sem jaz naprimer za učinkovit prelet knjige doma potreboval kakih 5 urc, Kračun pa nam je to bral celi semester enkrat na tedn po 3 ure skup. Ni čuda da človek pade pod mizo.

 

Zdaj si že malo gledam kere izirne si bom izbral. Eni zgledajo kr ok, tak da izbira nebo nekaj teška.

Wiii, novi mobitel mam. Mislim da bojo slike kr ok, clipi pa še vedno za K.

 

Dans sicer ni blo kaj za silkat, tak da samo nezanimiv utrinek iz treninga.

 

  

 

Na izklopu se je včeraj pojavil link, ki ga je očitno postal navdušen oboževalec Francija Keka. Gre seveda še za eno idiotsko napizdovanje penzionistov v režiji tega tipa. Res tudi sam nevem, kaj je še lahko bolj smešnega, kot Franci, ki z resnihm, a še vedno prekleto duhovitim izrazom na obrazu, 90 letno babico prepričuje, da bo na mestu kjer stoji njena hiša pojutrišnem jedersko skladišče, starka pa cela živčna z berglami laufa po hofu. Pol pride njen začuda še živ mož in začne z bolj moškim tonom, da zemlje ne dajo, franci pa jih seveda s predhodnom dodobra naštudiranimi odgovori neusmiljeno melje. Spomnim se tut enega posnetka ko se tip dela ko da bo že kr na licu mesta razstrelil hišo za potrebe države al nekaj takega. Polek pa je prišo en stari dedek pa ga že kr ponižno prosil naj nea, kek pa se seveda ni mogo vzdržat, da nebi zadeve še stopnjeval. Franci se velikokrat domisli for, kao da je on neki državni delavec, ki ma neko moč. To vrjetno zarad tega ker, starega človeka, ki ni na tekočem z dogajanjem doma in posvetu, človeka ki po možnosti še zdaj pozdravla s "smrt fažizmu", pač ni teško napizdit da si ti nevem kdo.

 

Na jetra mi tut grejo skrite kamere, ko se nekdo obleče v policaja pa zajebava folk (ja tut franci se posluževal tega, takrat je lahko včasih še koga od mlajših "dobil na finto"). Najbolše so skrite kamere, ki dobro poznajo psihologijo ljudi in se zajebavajo na ta račun, ne pa tiste, ki izrablajo neko avtoriteto al kaj podobnega.

 

Tam na izklopu so seveda ljudje link komentirali z navdušenjem, kaki car je kek pa take, samo njihovo mnenje je mogoče le malo premalo, da bi sodil o priljubljenosti Francija Keka, glede na to, da bi večina tistih ko komentirajo lahko za U13 špilala.

Sinoči smo spet bli po dolgem cajtu malo na pohodu. V samsari je spet bil nostalgični yucatan party, tak da mamo na koncu mlajši tut kaj od yucatana. Večer ni bil nekaj ful posebnega, se mi je pa vtisnil spomin trenutek ko je knežo prišo iz bongosa s flašo puškina, ki je mela še oni nastavek gor za doziranje. Kasneje je pojasnil, da so meli not neke vrste akcijo, da plačaš 2 tekili 0.03 in si lahko eno flašo žganja po lastni izbiri neseš zraven. Baje, edino kaj pač je, da te kelnar ne sme videt ko vzameš flašo. No puškin sicer nobenem ni preveč všeč, ampak vseeno ni dolgo trajal.

 

V četrtek sem hodo pisat informatiko teoretični del. Rešo sem 4 od 6 nalog in upam na najbolše, ampak si vseeno ne obetam preveč.

 

V torek mam že 3. poskus pr predmetu ekonomika podjetja. Danes sem se ful mel namen učit pa mi ni zneslo. Ko sem se še malo zmatran zbudo, sem šel nekaj malega pojest pol pa na odbojko malo, kao da bi se pol lažje učil. Napaka je bla, da sem takoj, ko sem prišo domov, spil 2 pira in sem tako spal vse do zdaj ( 2.06 ). Jutri kot kaže spet nebo časa za učenje, ker ma bratranec Tilen rojstni dan (mislim da peti), tak da že malo dvomim da bo ispit v tretje šel skoz... Zdaj pa grem preverit ker ma naša šola oz univerza neko pravilo da morš 4. al 5. poskus že sam plačat. Upam da je 5.

 

Zgodila se mi je še manjša prigodica. V šparu sem si one bagete za spečt kupo pa fajn slanine pa sira. Doma sem si seveda naredo slastne sendivče in jih dal pečt v pečico. Stvar pa je bla v tem, da je mati malo prej celo pečico našpricala z neko kemikalijo proti nevem čem, jaz pa seveda nisem bil pozorn na to, da se pečica peni v modri barvi in sem sendviče dal pečt. Sendiviči so res bli malo drugačnega okusa, kot bi človek pričakoval, sam sem bil ziher da je blo zarad nove majoneze. Mati je pol ful naredla paniko kr je vse smrdelo po čistilu, vse do kleti, ampak naredit se ni več dalo bogve kaj, saj so sendviči že bli na varnem.

 

Eni delajo in služijo dnar, men pa se walda neda niti zbudit ob 12tih.  Zmes sem malo pomislil da bi kaj pisal v blog pa me je vedno minlo ko sem se spomno da še morm nekaj za nazaj dodat. Če pa pomislim na učenje pa me itak z vso močjo udari lenoba in to po celem telesu, da se na koncu lahko samo še vležem pa si malo odpočijem.

 

Ampak vseeno, zdaj je čas da nekaj napišem. Preden začnem, še bi pojamral da, sem mogo prvi odstavek dvakrat pisat, kr sem zmes šel igrat pro evolution soccer 6 pa mi je freezno, tak da sem lahko samo reset še stisno.

 

Včeraj je bil v voličini tradicionalni športni dan kjer majo tut malonogometni turnir. Seveda tut letos nismo meli igralcov, tak da sem spet šel z kr enimi igrat. Prvo tekmo smo res zownali nasprotnike, povedli kakih 5:0, pokazali dopadlivo igro z veliko zadetki in mojstrovinami posameznikov, Miloš pa je svoja vrata dobesedno zaklenil. V glavnem, razbili smo jih kot prasce in šli v četrt-finale. Naj še posvetim poved nasprotni ekipi; vsi skup so vagali ravno tolko ko Miloš sam, jaz pa sem bil od vsakega dvakrat večji. Povprečna starost je bla okol 12 let. Jaz sicer nisem igral, kr sem se bal da bi kerega pohodo al pa kaj, je pa zato Hadner neusmiljeno izkoriščal svojo fizično premoč. Ko smo vodli že kake 4 gole, je prišo do 6 metrske črte pa puni špic rukno, da je golmana (okol 40 kil ) prestavlo v golu. Mali se je še pol ene 10 minut držal za nogo. S tomažom sma predlagala našim naj malim pustijo en gol za veselje, a naši možje za to niso hoteli niti slišati in so še dalje brez milosti mleli nasprotnike. Sladka zmaga skratka.

O naslednji tekmi nebi zgublal besed pač padec iz nebesnih višin na trda tla realnega stanja.

 

Zaj enkrat je mel schumi tut rojstni dan pa smo šli jaz on pa dejan na pico. Plačat sem si jo mogo sam, kr baje on samo pijačo plača. Prvo sma ga z dejanom malo grdo gledala pol pa si naročla še dodatno pijačko, tak da je bil na slabšem pol. Kaj pa jebe nekaj.

 

Askari je mel obletnico, mislim da 7. Fajn je blo kr so meli litrske coctaile po 7€. Kak se je zaklučo večer mi je nekak ušlo iz spomina.

 

Šel sem tut na ispit iz Informatike (vaje). Access sem prvič zagnal 2 urci pred ispitom, tak da sem znal osnovne stvari naret. Pisali smo 2 uri, test pa je bil sestavlen iz dveh delov. Prvega ( lažjega ) sem nepopolno rešo v uri in 15 minutah in preprost matematični izračun, mi je pokazal da nima smisla nadaljevati, čeprav sem mel še 45 minut časa. Tak da sem šel ven in direkt v thomas sporta po nove šuhe za fuzbal. Zelene Nike.

 

Dans sem si malo bol temeljito pospravo sobo.

 

Baje da dobim novi telefon. SE K810i, kar pomeni lepše slikice za v blog (iz zdajšnega 1M na 3.2 M ). wiii.

 

Razmišlal sem tut o moji umetniški poti. Da sem rojen pesnik mi ne zadostuje, zato sem se odločo napisat knigo. Samo rabim neko glupo idejo, da še mogoče kdaj v prihodnosti pridem na srednješolsko maturo.

 

Nevem če je že to dolgo, samo opazil sem da lahko dodajaš simbole od messengera v dnevnik.

 

                                       

 

 

                     

 

 

Carsko.

Kapo dol Pero :D.

 

  

 

Dolgo, smo se odločali med opcijama Umag-Mallorca a na koncu je zmagala slednja. Za mene je blo prvič da sem letel z Adrio in morm rečt, da je isti kurac kot recimo ryanair (kar se tiče udobja in vsega ostalega, ok jaz bom zanemaril sendvič in kavo), samo da pač na na ryanairu maš dobre stervadese na adrii pa neke elegantno oblečene pederčke.

 

Ko smo pristali na Palmi (Palma pišem tokrat z vlko da nebo nejasnosti), smo se kar hitro zgubli od skupine. Na listu, ki smo ga dobli na agenciji je pisalo dobesedno: "Na Mallorci vas bo pričakal Toni Weber". Zdaj kje bo čakal, in kak Toni zgleda seveda ni pisalo, tak da smo encajt enostavno po letališču drli TOOONII WEEBEEER, ampak brez uspeha. Po kake pol ure sem človeka poklical ( ksreči so dali številko zraven). Ugotovil sem da je človek hrvat, ampak se z njim vseeno nekak zmeno da smo se našli. Bil je že ful živčn kr je ostala glavnina čakala na busu, mi pa smo se po turistično odšetali do njega. Ko smo se srečali je najprej reko "ajde brzo" Aljo pa je stekel knjemu, in ga z besedami "pa đe si mi Toni", objel. No, tak smo spoznali vodiča.

 

Kajkmalu ko smo sedli na busa je že blo možno slišat vse mogoče pripombe in majanje z glavami potnikov od spredaj (večina je bla hrvatov kr je bla hrvaška agencija). Refren pesmi "Toni je pa ribo ujel" je tut kr pasal not. Ko nam je toni predstavil šoferja, po imenu Pedro, se je v avtobusu ( sploh našem, zadnjem delu ) razvnel silovit aplavz in vzkliki "pedro! pedro! pedro!". Vozniku se je to sicer dopadlo, ampak mislim da ni dojel vse globine ;-).

 

Pravkar sem obdelal glavnino prvega dne. Ostalih 6 sledi, ko se mi zazdi (rima).

 

Ok, back..

 

Receptorka v hotelu je bla tečna, vrjetno se ji vse možne fore niso zdele niti najman smešne, saj jih je že vajena. Prvi večer smo se seznanili s sosedi, ki so nas kar hitro izolirali. Žal si sproti nisem pisal tak da sem dost pozabo :(. Že prvo večer sem našo kebap kafič Aladin kjer so meli res dober piščančji kebap in v bistvu je razen hotelske bla to moja edina hrana skozi teden.

 

Drugi dan sem zajtrk seveda prespal, saj ura 8 - 10 ni bla primerna za zajtrk. Ista zgodba je bla nasledna 2 dneva. Pol pa sem redno obiskoval zajtrke ker smo se ob 7-8 zjutraj ponavadi domov pridevali in sem lahko kr direkt šel na zajtrk pol pa spat. Ponavadi skor do večerje. Zajtrki so bli ql, lepo ruski bife in kr dobra hrana. Povprečno sem pojedo 5-6 jajc pa slanine tut kr fajn. Edino problem so bli kozarci za juice kr so bli ful mali pa si si mogo dostkrat hodit do mašine za sok... Encajt smo si po 4 kozarce nosli naenkrat in je kr malo čudno zglealo na koncu ko smo trije sedeli za mizo pa 16 kozarcov za sok praznih. Miha je kar hitro našo elegantnejšo rešitev, in sicer posodice za mleko ( cornflakes pa to ). Tam not je pa šlo kr fajn sokeca, pač folk je mogoče malo čudno gledal. Z razliko od zajtrka so ble večerje ogabne. Vsaj glavne jedi, če temu pač lahko rečem jed. Ponavadi je šlo za razne klobasice ali pečeno meso, v glavnem vse preveč ogabno in premalo pečeno. Ksreči, so meli za predjed pico in makarone, tak da sem pač pico basal na vlko. Ful dobre so ble tut sladice, ki sem jih pojedo tut nenormalno dost.

 

Nasledni posnetek je iz promenade v mestu kjer smo v glavnem bli. Za to kaj je človek zaigral, mu je dani plačal 5€.

 

  

 

En dan smo šli z busom v palmo od katere smo si veliko obetali, blo pa je bol bogo. Če nebi pol Janeza Sprehajalca spil, res nevem če bi zdržal. No vseeno smo se v tisti diskoteki dolgo zadržali, vstopnina je bla nenazdanje 18 eur. Ko smo šli nazaj proti busu ( v bistvu sma šla z danijom sama, kr ostalih 5 se je nekam zgublo ). Nevem kak je naneslo da sma po 6pasovnici brcala plastenko, v glavnem ravno takrat sta se dva policaja pripelala na motorih. Ko je pogledal dokumente ni delal težav in sma šla naprej. Po kakih 40 minutah vožnje naju je bus odložo na plaži kar blizu hotela. Nevem zakaj, ampak naenkrat mi je zapasalo jutranje kopanje in že sn šau v gatah v morje. Ko sma šla proti hotelu je že bil čas za zajtrk in sma šla kr v gatah, mokra in še walda od mivke zamazana na zajtrk. Receptor je nekaj po špansko govoro, z njim se nisem preveč obremenjeval in sma šla kr do restavracije. Ludje so sicer malo čudno gledali ampak tudi njim nisema posvečala pozornosti. Ravno ko sma se vsedla k mizi in začela jest je prišla neka ženska v hotelski uniformi in se trudila nekaj razložit, midva pa sma jo negibno gledala. Ko je končala je dani rekel samo: "I'm hungry". Ženski to ni blo najbol všeč  in je nekaj zažugala nato pa odšla. Pol še je neki človek prišo gnjavit pa sma raje šla se oblečt. Da je bla jajca že mrzla ko sem prišo nazaj vrjetno ni treba pravit...

V Titosu ( ovi diskoteki za 18€ ) je šla skoz tut ena našim ušesom znana pesem. Ni dvoma, španci so Domnu Kumru ukradli melodijo! Posnetek:

  

 

 

Prvi večer nas je nekdo z ulice povabo v kao prijetn lokal in mi smo seveda šli. Nismo dolgo bli not ko so na nas navalile babe, take i ovake. Počutli smo se kot carji... Nisem vedo da sem med ženskami tak zaželen... No, konec sprenevedanja, bli smo v kurbnhausu. Malo pivo ni blo neke drago - 8 eur,  kar je še vedno manj kot 10. Ženske so not iz celega sveta, ponujajo pa majo praktično vse storitve. V kurbnhausu smo se v naslednjih dneh znašli še ene 2x. Fora je bla ko se je polek perota vsedla neka črnka pa sta se nekaj menla. Mija z Aljotom pa sma ga zajebavala, da si je resno punco najdo. No ko je pero povedal da nia dnara se je baba vstala in šla... Prokleta keš pička.

No tu je kratki klip iz prvega kurbnhausa:

 

 

Zadn dan smo našli gostilno na promenadi kjer je liter cuba libre prišo 6€ pa smo te 6 litrov spili. Polek so nam se vštulili neki švabi, en od njih (s špegli) bi po besedah njegovega kolega naj bil gay (vrjetno se je hecal). Aljo je seveda hitro zrežiral posnetek

  

 

Od začetka smo meli 3 sobe za dva človeka. Sobe so ble zadovoljive, fajn je bla lokacija hotela, ki je bil zraven plaže in glavne ulice. Predzadnji dan sta nam sicer ostali še samo 2 sobi, ker so danija pa tilena fuknili iz sobe, po manjši policijski raciji, in predhodnih opozorilih iz recepcije. Detajlov tu nebi opisoval razlog za prvi "rumeni karton" bo delno viden tut na videu od perota.

 

Zgodilo se je še marsikaj drugega, pa se vsega ne spomnim al pa nočem spomnit. V glavnem, pridejo še fotke pa video ko ga je pero s kamero naredo. Drugač pa je to skor nekak to.