Lep nočno jutranji pozdrav! Očitkov, da že eno leto v blog nisem napisal niti besedice, enostavno nebi prenesel, ne tistih ki prihajajo od znotraj, še manj pa tistih s strani kolegov. Pritisk je končno bil dovolšnji, da spet "pridem na tekoče", čeprav se bo za to potrebno prebiti skozi skoraj leto dogajanja in ne, ni ga bilo malo. Seveda je način pisanja (pomoje no) čist drugačn ko če pišeš za leto dni nazaj, kot pa če dogodke blogiraš sproti, z vsemi malenkostmi in detajli vred. Tega seveda nebo in bo mogoče manj zanimivo.

 

Čeprav do vseh zapiskov, slik in drugega materiala, ki sem si ga vseeno shranjeval (četudi nisem objavil), še nisem prišel pa mam vseeno še ogromno slik iz mobitela. Dogodki sicer nebojo obdelani čišt po kronološkem poteku ampak komu mar, čez 20 let bo vseeno al je bla nedelja al torek...

 

Ajmo za začetek poknit nekaj slik z mobitela.

 

 

No, na teh fotografijah vidimo polno folka v naši dnevni sobi. Šlo je za privatno različico after pariz party kjer se nas je zbralo par sošolcev, ki smo bli v parizu. Spomnim se, da smo gledali tut ligo prvakov, boleč pa je spomin pa je na decota (stavo sem da bo dečko zabil vsaj en gol, kvota je bla nenazadnje 7), ki je 2x res nevarno ogrozil vrata nasprotnikov a mreža je ostala nedotakjena, 10€ pa je šlo športni loteriji.

 

 

 

Pol je tu brucovanje EPF 2008, ki ni blo nič posebnega pa tut slike me ne spomnijo na kaj omembe vrednega.

 

 

 

 

 

Aha otvoritvena tekma v prenovljenem Ljudskem vrtu. Dobro vzudšje, lep pogled na polne tribune, nekateri točijo solze sreče mene pa rahlo boli, še takrat ko pavlovič zabije evrogol z roba kazenskega prostora, komaj vstanem. Nisem tip človeka, ki bi se veselil, ker je naprimer Armend Sprečo dal kao ful važn gol proti drugoligašu iz kozjanskega, in tako toti naš Maribor popeljal v šestnajstino finala slovenskega pokala; mi pač premalo pomeni.

 

 

 

No tu je bežna slika, kjer bi se naj vidlo kak Miloš štriha sicer za javnost zaprte prostore skladišča trgovine Marko v Lenartu.

 

 

Aha, lampiončki 2008 in razne različice visoko alkoholno kontaminiranih oseb v bolj ali manj standardnih pozah. Teško kaj več napišem, ker tut če bi se dan po dogodku lotil pisanja, bi mel težave s spominom, tak da mi po letu ostanejo le še slike in naj govorijo same zase. Em spomnim se edino, da smo po uradnem delu na mariborskem Otoku šli v štuka, kjer pa je smrdelo kot na štuku pač zna smrdet, zato sem kar hitro zapustil after party. Itak je blo nevzdržno kr je blo ljudi vsaj ene 30% več kot jih je če je nabito polno pa še slabo mi je postajalo, delno zaradi zraka, delno pa zarad kupončkov za pijačo, ki jih mi je kolega zrihtal (baje jih je našo (vsaj za pol emapara), jaz seveda nisem preverjal resničnosti trditve in jih pač vzel v dar). Veselo je blo tut na busu ko smo jaz holc pa pečuh šli domov. Sicer se ne spomnim točno, ampak mislim da nas je šofer razvajal s prefinjenim glasbenim izborom celo pot do Lenarta.

  

 

 

 

Praznovanje rojstnega dneva, 21.tega. Z Aljotom sma se odločla skup praznovat roj dan v pivnici Alf, kjer nama je matjažek pomagal pri financiranju finančno sicer kar zahtevnega projekta. V detajle se v zaradi interesov organizatorjev nebi spuščal, lahko pa napišem da je čago v gostilni s pijačo po gostilniških cenah, v velikem deležu financirala kar država, za kar sem/sma ji zelo hvaležna. Povabil sem vsakega ki sem se ga spomnil, dobil pa sem tut nekaj zanimivih daril. Polek vsesplošno uporabnih viskijev, jagrov in drugega tekočega zlata sem dobil še avtocesto na baterije, komplet štamperlov, zastavo Bayerna, zeleno majco, dve angloamerički cigari, eno navadno cigaro in pa malo rdečebelo kockasto nogometno žogico z napisom Hrvatska. Žogico sem nazadnje videl še tisti večer ko je knežo v elementu sredi alfa kazal trike z youtuba; ko sem jo htel ćez kako uro dat v avto pa je več ni blo nikjer. Vrjetno je komu lepo sedla ko so se veni žogali in je vrjetno (ugibam) končala na lentu al pa v Dravi (lahko pa da jo je pero pojedo- pojasnilo v prihajajočih odstavkih). Se opravičujem, če sem kako darilo pozabil, blo jih je kr dost in hvala vsem, tistim, ki pa ste prišli praznih rok pa hvala za nič.

 

 

 

 Naj si bo to dovol zaenkrat, ura je 3:20 in čaka me še dost drugega dela.