Dobro še post ali dva pa bom na tekočem. Ampak zdaj nekaj aktualnega.

 

 

Ravnokar sem šel pogledat kak so nam kaj dali izpite za ta semester. Kajhitro sem ugotovil, da so razporejanje izpitov očitno spet zaupali nekemu brihtnežu (zabitemu mongloidu) (se opravičujem, če bo ta (ki nevem kdo je) užaljen, a lepšati besede se mi zdi nepotrebno). No da so vsi izpiti bolj ali manj natlačeni v en tedn je že ustaljena praksa na EPF in zaradi tega že lep čas ne zgubljam časa za še manj pa živcev. A zgleda da so se na EPF odločili za korak naprej. Zdaj mam recimo 16.6. kar izpitno inteziven dan, saj mam ob 8.00 odločitvene modele, ob 10.00 markoekonomsko okolje EU in ob 12.00 namest kosila še izpit iz sociologije. Na forumu sem jih že prosil naj nam dajo še 1-2 izpita zraven, da se pol ne rabim tolkokrat vozakat v MB. Opozoril bi še na možnost, da bom mogoče mogo it me 8.00 - 14.00 na WC pa nebom mogo ker mi enostavno nebo zneslo. Tako se lahko zgodi najbolj črn scenarij in sicer da... no nebi nadaljeval, samo reko bom, da ne čutim odgovornosti za neljub razplet.

 

Da pa se na EPF zavedajo, da je čas zlato, pa priča razpored na dan 10.6. kjer pa mam recimo dva izpita ob 8.00. Ne rečem, da je nemogoče, ampak žal bolj počasi pišem in nevem če mi bo zneslo, da na brzino rešim podjetništvo potem pa letim v predavalnico kjer se bo pisala okoljska ekonomika. Tu me tolko ne moti, da sta oba izpita na isti dan, saj je podjetništvo predmet iz prejšnega semestra, ampak lahko bi te dali tak, da se vsaj teoretično da it pisat oba izpita.

 

 

 

V aprilu smo bli z EPFom v parizu. Odhod smo meli v nedeljo ob 4 popoldne. Ker sem se odločil da o sami vožnji ne bom pretirano razglabljal bom na kratko rekel da smo se vozli 17ur. Avtobus, je seveda bil top clas 5 zvezdic, kot bi tut pričakovali. Nisem sicer ziher kaj tiste zvezdice pomenijo, merilo konforta v glavnem ziher niso. Avtobus je mel tudi televizijo, ki pa je bla čist spredaj mi pa čist zadaj. Tukaj nebi omenjal da je mel že vsak stari certusov bus 2 televiziji naš kao turistični pa eno malo, da še pomoje šofer ni mogo čitat podnapisov. Tisti kaj je vozo, oni kaj pa ni pa še majn, kr so tak nonstop nekaj pili če sem prav vido. En od šoferov je bil očitno zelo zagret za študentke na našem busu, saj jih je na vsakem postajališču ko smo bli okol busa nagovarjal z šoferskimi forami, katerih prefinjenost si lahko predstavljate.

 

... brb

 

Fino! 26 julija me je nenadoma prijelo da nadaljujem zgodbo o parizu. Prvi večer smo meli v hotelu res zabavno prigodo, a kaj ko je zaradi javne dostopnosti bloga raje ne opišem. V parizu sem že prej bil, tak da nisem ravno dol pado ko sem vido tiste njihove znamenitosti a take stvari je vedno znova zanimivo pogledat. Čeprav so vsi dnevi bli bolj ali manj podobni - ogledi čez dan, druženje zvečer pa je blo precej zanimivih utrinkov katerih se seveda v glavnem ne spomnim več.

 

Na eni izmed slik je predstavljen poklic človeka ki "vozi" dvigalo na eifflov stolp. Delo sicer na prvi pogled mogoče ne zlgeda preveč naporno a ko se človek malo zamisli oz postavi v kožo tega človeka mu kajkmalu postane slabo. 8 ur na dan, v vedno nabito polnem dvigalu turistov iz celega sveta vožnja gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol gor in dol... Dobro lahko bi tudi enostavno napisal, da se dnevno, kot je sam povedal 200 krat pelje gor in dol, ampak zaradi lažje predstave... A kot lahko na sliki vidite se je fant znašel in si na delo prinesel knjigo.

 

Zanimivo je blo, da nam je vodička govorla da do versaillesa ne gremo s podzemno kr je tja baje ful zajebano prit kr morš nonstop nekaj prestaplat pa nevem kaj še vse in smo šli do tja z busom. No ko smo se enkrat v lastni režiji s podzemno odpravljali domov smo se pomotoma odpeljali u pm. Ko smo na karti gledali in tuhtali kje smo, smo ugotovili da nas do Versailla ločita le še dve postaji. Kdo pravi, da je tja teško prit, samo domov morš it.

 

Sicer pa komu mar za toti pariz zdaj, je že tolko časa minlo, da se mi ne da več o njem razmišlat.

 

 

Tu nekje okol novega leta smo šli tut na turnir, ki je bil v Lenartu in Voličini. Ekipa smo bli Pero, Pečuh, Robi, Knežo, Ferli pa jaz. Prve smo gladko nabili, dvoboj davida in goljata. Ko smo šli po tekmi v slačilnice je en od onih sicer komentiral kao da smo meli res zegn ampak mislim, da je rezultat govoril sam zase. Nevem sicer več kolko je blo takrat, blo je kr grdo no. Drugo tekmo smo igrali proti ekipi Virtuozov, ki razen imena in mentalitete z virtozi niso meli dost skupnega. Gre za fante, ki sebe vrjetno vidijo kje višje kot pa dejansko so. No povedli smo 3 nula pol so prišli na 2 al celo izenačli, pol sem pač mogo dat sam še tri gole da sem jih ohladil. Tretjo tekmo pa smo tut dobro igrali ampak žal zgubli 2:1.

 

Za pusta nisem bil nič.

 

Zmes smo bli tut na tekmi malega fuzbala slovenija:brazilija, ko je bla tekma v MB in naši so proti brazilcem naredli ravno tolko ko prej samooklicani virtuozi proti nam.

Naši so sicer dali en gol -> za Slovenijo je zadel Slaviša Goranović.

 

No pol je blo tu izpitno obdobje. Izpitno obodbje EPF je čas, ko se za en čas poslovim od poker kart, nogometne žoge in ostalih rekvizitov za produktivno preživaljnje prostega časa, ter dolge popoldneve namenim knjigam in zapiskom, ki sem si jih z rednimi obiski na predavanjih skrbno pripravljal skoz cel semester, saj mi kasneje zelo koristijo med pripravami na izpit.

 

Šalo na stran; pisali smo management človeških virov za katerega seveda nisem mel niti časa poiskat knjige, ki jo sicer mam doma. Vseeno sem naredo z skromno osmico. Ni mi sicer jasno kak to, da sem bil en redkih, ki sem v prvo naredo ker drugi so se kao ful učili pa niso naredli, ampak tega sem na epf že vajen in si s takimi vprašanji že lep čas ne belim glave.

 

Upravljalno ekonomiko sem tut naredo brez priprav na predavanjih pa sem bil podobno ko za MČV - enkrat (popravek, za MČV nisem bil niti enkrat).

 

Svojevrstna zgodba pa so bili poslovni procesi, ki so zahtevali kar nekaj živcev. Stvar je nanesla tak, da smo meli novembra al kdaj rok za oddajo seminarske. Jaz takrat nisem bil najbolj na tekočem in sem gospodu Potočanu prišel februarja slab teden pred izpitom z namenom da mu oddam dispozicijo. Sicer ni kompliciral zarad 4 mesečne zamude, problem je bil le v tem, da bi mu mogo seminarsko prinest na pogovorne ure da jo pregleda v torek, izpit pa je bil že v pondelek. No ded mi je reko da naj v miru naredim do poletja seminarsko in grem poleti na izpit. Malo sem muto kao da če se nebi dalo zdaj pa je reko da ni šans. No ko sem se pelo domov me je že začela bolet glava, ob misli na poletje, ko bom zraven podjetništva in statistike iz prvega semestra mel še poslovne procese izpit. Odločo sem se da ga še enkrat pokličem in vprašam če bi mu lahko vseeno prinesel seminarsko v torek. Prvo je reko da ni šans, pol pa sem reko da poletni nebom mel časa še za poslovne procese in mi je reko da lahko prinesem te seminarsko na izpit zraven. Jupiii, bil je torek, jaz pa še 6 dni (ogromno) da naredim fajno seminarsko (tip zna ful komplicirat) in se temeljito pripravim na izpit. No stvar se je kasneje spreobrnila tako, da sem v nedeljo ob 11tih zvečer še vedno na stanju iz torka. Okol polnoči sem začel delat semiarsko ki je mogla met 20 strani. Tema mi je bla takorekoč pisana na kožo in sicer: Poslovni proces Kontrole kakovosti v podjetju Paloma in predlog izboljšave tega PP. Pa sem pisal, pisal pisal, glava pa me je vedno bolj zapuščala. Končal sem okrog 5 zjutraj. No seveda so me čakali še zapiski, iz katerih sem se nameraval učit. ko sem pa prebral 2 strani, sem vido da nebo šlo in legel k zasluženemu počitku, vse do 7 zjutraj. Izpit je bil ob osmih zjutraj in morm rečt da sem bil zaliman kot še nikol. Prvih 20 minut (ne pretiravam) sem nemo zrl v polo, skoncetrirat pa se nisem mogo niti tolko da bi razumel kaj me vprašanja sprašujejo. Pol sem nekak dojel vprašanja in začel pisat pisat in še enkrat pisat. Nikoli kasneje se nisem niti malo spomno o čem sem pisal, vedo sem samo da morem čimveč napisat po možnosti čimveč o temi po kateri me sprašuje. Pisal sem brez razmišljanja in najmanjšega truda za oblikovanje stavkov dokler nisem popisal in porisal 4 strani. Ko sem oddal polo sem si še kakih 10 minut spočil glavo na mizi, dokler mi potočan ni reko da če sem zaklučo naj zapustim predavalnico. Na koncu sem dobil 6. Fala kurcu.

 

Podjetništvo sem šel pisat dvakrat in dvakrat padel. Prvič sem mel občutek da bo okol 8 pa je blo 3. Drugič sem dobil 2 od treh isti vprašanji kot na prvem roku in jih walda spet nisem znal. Kak bi sicer lahko vedo nekaj kar že itak zadnič nisem. Pri drugem roku sem sicer, kljub temu da sem sedel 3 metre od starega me odrto knjigo na mizi (kasneje bi se skliceval na "pravno" zmoto, kao da je samoumevno da lahko maš knjigo zraven na izpitu) ampak sem žal ven prepisal napačne alineje.

 

Statistika - tudi na statistiko nisem uspel hodit, in tako avtomatsko izgubil 20% (možno da sem zgubo samo 10% to še zdaj nevem točno kak so to točno vrednotili) od končne ocene, ki bi jih sicer pridobil z golo fizično prisotnostjo na vajah (še enkrat opozarjam: pomembno je biti prisoten ne pa tudi kazati kakeršnegakoli interesa ali znanja.) Ker se pač ne pustim met za bedaka, na take pizdarije ne hodim čeprav mi to konstatno zbija povprečno oceno. Prvič sem se pripravljal okoli 2 uri in dobil oceno 3. Ker sem šel na drugi pomladanski rok, bi naslednič lahko šel pisat spet poleti. Ker poleti, podobno kot za poslovne procese nebom mel časa še za statistiko, sem se odločo da priborim dodatni rok za statistiko, ki bi mi seveda zelo odgovarjal. Tak da sma pol z sosošolcem šla kao v imenu študentskega sveta gnjavit tominčevo da nam da še en izredni rok. Prvo je mutla kao da nea more zarad statuta, pol da nima proste predavalnice pol pa se je le odločla in nam ustregla. No tokrat sem seveda ponovno delal zadnji dan, vendar sem z malo iznajdljivosti pisal 8. wiii. P.s hvala Sara.