Prej ko začnem, bi še na kratko opisal trenutno situacijo. Čakam, da mi knežo pošle kaki sms, iz predavalnice kjer pravkar pišejo mikroekonomijo. Čez 3 ure mam kolokvij iz predmeta managerski informacijski sistemi (ki si ga nisem sam izbral, ampak mi ga je vsilila EPF), ki pa mislim da mi nebo povzročal težav saj v glavnem pišemo exel (ki ga itak vsako tele zna) in pa neko spletno aplikacijo, katere imena se zdaj ne spomnim, skor ziher pa sem, da se začne na M. Jutri me čaka še izpit iz statistike, ki bo moj drugi poskus letos, rezultata pa si zaenkrat še ne upam napovedovati... Hm knežo mi do zdaj še ni poslal nobenga smsja kar lahko pomeni da se je človek v nulo naučil in vse zna ali pa še bolj vrjetno, da je v predavalnici vključen motilec za signal mobilnega omrežja.

 

Zdaj pa skok nazaj v december 2007.

 

Aha tu sta moji dve ql sestrični in moja  mama z lepimi kapicami, ki jih nosijo diplomanti ob podelitvi diplom. Sama slovestnost ni bila kaj posebnega, kot bi od EPF pričakovali, so hitro obdelali maso diplomantov nato pa pripravili še krajšo pogostitev v prostorih fakultete. Tam se je spet odvila stara praksa, ko eni lakotno navalijo na obložene kruhke in pijačo, drugi pa potrpežljivo čakajo, da se lačni nasitijo. Rezultat je bil seveda klasičen; tisti fini, zadržani in potrpežljivi so ostali brez vsega, oz so se morali zadovoljiti z kako kislo kumaro al vloženim šampijonom, ki ga prvi val ni uspel požret. Pol še smo šli z našimi diplomantkami na eno fajn ribjo večerjo pod pohorje.

 

Mama je decembra praznovala abrahama. Bli smo na eni fajn turistični kmetiji blizu Šentilja, pa tut folka je blo kar precej, čeprav je baje vabla samo tete in strice. Praznovanje je blo dokaj klasično, pač žretje in pitje ob spremljavi domače muzike.

 

Nekaj dni zatem nas je na rojstni dan povabil še bratranec boštjan in sicer v neko biljardnico v dupleku. Ne spomnim se nič posebnega od takrat, razen da je blo fuuul snega. Aja pa biljard sem zgubo vse igre, ampak sem dobro prenašal poraz.

 

Pol je tu neka random slika iz askarija takoj za njo pa motiv vinjene glave, ki nezavedno počiva na pisuarju.

 

Smo že pri novoletnem rajanju. Letos sem te po dolgem cajtu šel enkrat praznovat iz lenarta in sicer na ptuj. Šarkvodke so me fajn prijele in držale vse do poldneva. Nismo nekaj pretiravali in meli smo se fajn. Zjutraj ko smo prispeli v lenart, smo še šli v 29tko kjer so ravno odprli, saj je ura bla okol 7 zjutraj. Jaz sem predlagal da novo leto začnemo z mesno ploščo in litrom vina, šumi, dejan in marko pa so bli takoj za. Natakarca sicer ni bla najbolj navdušena, a kaj, vsak kruh ima svojo skorjo. Ko je naše naročilo sporočila kuharju (ki je pravtako kazal vidne znake otrujenosti od pretekle noči) je ta stopil iz kuhne, da si dobro ogleda kdo ga na novega leta jutro gnjavi z mesno ploščo. Lindi smo pol uvidevno pustili 10€ tipa, tak da je kasneje bla nekoliko boljše volje. Vino, je ponovno pognalo kri po žilah, še vedno pa sem čutil lakoto. Ksreči se je dejan spomno da še ma neki biftek doma, tak da ni blo dvoma o tem, kje bo naša naslednja postaja. Biftek je bil res odličn, vrjetno najboljši ever, a k dobri jedi se prileže tudi dobra pijača v našem primeru domače žganje iz meda. No tu dalje pa se pol ne spomnim več, vem še samo da sem šel spat okol poldneva, pravtako mi spomin ne omogoča, da bi napisal kaj je blo dan zatem.

 

Spet nebom mogo dokončat, smo pa komaj prvega januarja, pravtako pa sem se nedavno vrnil iz pariza, ki bo seveda zahteval nekoliko obsežnejši post.

 

cya later, držite pesti dans pa jutri